Poletni dopust nekoliko drugače. Tokrat nas je pot odpeljala v nekoliko višje in bolj gorsko obarvane predele. Kljub pripravljenosti na malo nižje temperature, nas je vreme vseeno malo presenetilo, saj so bile temperature zelo nizke. V Livignu smo imeli večinoma med 10-15 stopinj, ponoči pa se je spustilo tudi do 4-5˚C. Že skorajda zimsko vzdušje.
Pot smo začeli v preko Stelvia v Livigno, kjer smo preživeli 4 dni. Večino aktivnosti smo izvedli skupaj, kolesarske podvige pa samostojno. Pohod v Val Mine, Carosello 3000 (s kolesom navzgor je precej zahtevno, po trailu navzdol pa zanimivo) in naprej peš do Monte delle Rezze, s kolesom skozi Val Fedorio ponovno na Carosello 3000 – tudi ta trasa je v zadnjem delu zelo zahtevna za ne-električno kolo. Nato pa še iz Trepalle na Crap de La Paré -> razgled na Livigno in jezero.
Pot nas je nato peljala v Švico preko prelaza Berninna, Sankt Moritza do jezera Silvaplana. Zelo lepo jezero, namočili smo noge, za kaj več pa je bilo zunaj premrzlo. Nato smo šli preko prelaza Julier do jezera Cauma. Najpogumnejši člani družine so tu uspeli zaplavati. Nato čez Oberalppass do Andermatta in naprej preko prelaza Furka. Sledil je še vzpon preko prelaza Grimsel in pot do Gelmerbahn-a (zobata železnica, ki gre naravnost na hrib po naklonu več kot 45˚) ter peš okrog slikovitega Gelmersee-ja. Nato ogled soteske Aareschlucht-a ter pot do Brienz-a. Tu smo vsi na kratko zaplavali v svežem Brienzersee-ju. Na kratko smo si ogledali še Staubbachfall in Lauterbrunnen-a. Sledil je celodnevni obisk Männlichen (z gondolo do vrha in peš nazaj proti spodni postaji) s čudovitimi pogledi na severno steno Eiger-ja, Moncha in Jungfrau-a. Zadnji pa je bil obisk Zermatt-a in vzpon z zobato železnico na Gornergrat, ki nudi čudovit razgled na okoliške gore – Matterhorn in Monte Rosso z ledenikom.
