Prvo noč sem zaradi neugodnega vremena in slabega timinga prihoda sončevega vetra žal zamudil. Zato se je bilo drugo noč vredno potruditi. Nisem sicer veliko pričakoval, tudi vreme ni sodelovalo v Posavju. Po začetnem iskanju primerne lokacije, sem na koncu pristal kar na Kumu. Na 1200+ m visokem hribu je bilo povsem jasno, z meglo po dolini, vendar zelo mrzlo (-10˚C) in s kar konstantnim zmernim severo-vzhodnim vetrom. SKratka precej zimsko, kljub le zaplatam snega.
V prvem valu okrog 19.30, se je polarni sij dobro videl na več delih neba, z vidno spreminjajočimi strukturami in rdečkasto barvo. Do drugega vala je bilo potrebno dolgo čakati, je bil pa še bolj izrazit kot prvi. Še bolj izrazito vidne strukture in tudi očitna rdeča barva. Šibkejši deli iz slik/timelapsa na proste oči niso bili vidni, vse svetlejše strukture pa.
Vse slike posnete s Canon 80D, 20mm f1.4 @ f2.0, 10 s pri ISO1600. Lokacij Kum, Slovenija. Nebo na Kumu ni bilo pretirano temno to noč, le okrog 21.15-19 sqm/arcsec². Nekaj je verjetno k temu pripomogel tudi SAR lok.
Poletni dopust nekoliko drugače. Tokrat nas je pot odpeljala v nekoliko višje in bolj gorsko obarvane predele. Kljub pripravljenosti na malo nižje temperature, nas je vreme vseeno malo presenetilo, saj so bile temperature zelo nizke. V Livignu smo imeli večinoma med 10-15 stopinj, ponoči pa se je spustilo tudi do 4-5˚C. Že skorajda zimsko vzdušje.
Pot smo začeli v preko Stelvia v Livigno, kjer smo preživeli 4 dni. Večino aktivnosti smo izvedli skupaj, kolesarske podvige pa samostojno. Pohod v Val Mine, Carosello 3000 (s kolesom navzgor je precej zahtevno, po trailu navzdol pa zanimivo) in naprej peš do Monte delle Rezze, s kolesom skozi Val Fedorio ponovno na Carosello 3000 – tudi ta trasa je v zadnjem delu zelo zahtevna za ne-električno kolo. Nato pa še iz Trepalle na Crap de La Paré -> razgled na Livigno in jezero.
Pot nas je nato peljala v Švico preko prelaza Berninna, Sankt Moritza do jezera Silvaplana. Zelo lepo jezero, namočili smo noge, za kaj več pa je bilo zunaj premrzlo. Nato smo šli preko prelaza Julier do jezera Cauma. Najpogumnejši člani družine so tu uspeli zaplavati. Nato čez Oberalppass do Andermatta in naprej preko prelaza Furka. Sledil je še vzpon preko prelaza Grimsel in pot do Gelmerbahn-a (zobata železnica, ki gre naravnost na hrib po naklonu več kot 45˚) ter peš okrog slikovitega Gelmersee-ja. Nato ogled soteske Aareschlucht-a ter pot do Brienz-a. Tu smo vsi na kratko zaplavali v svežem Brienzersee-ju. Na kratko smo si ogledali še Staubbachfall in Lauterbrunnen-a. Sledil je celodnevni obisk Männlichen (z gondolo do vrha in peš nazaj proti spodni postaji) s čudovitimi pogledi na severno steno Eiger-ja, Moncha in Jungfrau-a. Zadnji pa je bil obisk Zermatt-a in vzpon z zobato železnico na Gornergrat, ki nudi čudovit razgled na okoliške gore – Matterhorn in Monte Rosso z ledenikom.
Nekaj utrinkov iz pred-prvomajskega potepa po Nizozemski. Pot nas je z avtomobilom vodila mimo Frankfurta, nato pa smo bivali v okolici kraja Leiden. Imeli smo prekrasno vreme – vse dni jasno s temperaturami nad 20˚C. Lahko bi rekli sončna Nizozemska, čeprav vem, da je bila to bolj izjema.
Obiskali smo Amsterdam, Keukenhof (park tulipanov in cvetja), Leiden, Katwijk aan Zee (plaža – sveže morje), Giethoorn, grad De Haar, Volerdam, Marken in še kaj bi se našlo.
