Sončev veter nas je dosegel popoldne. Po podatkih kar solidni pogoji, vseeno pa je bil še dan. Ob 18ih sem počasi začel razmišljati, da mogoče pa zdrži do teme. Malo pred 20h spakiram in grem na pot proti Bohorju. Pogoji še kar vztrajajo. Cca 20.30 pridem na lokacijo. Ni še teme, pogoji se slabšajo, na severnem nebu oblaki. Praktično zima (sneg nedaleč stran), na trenutke pošteno mrzel veter. Nič vzpodbudnega. Obvestim par astronomov, naj bodo pozorni na dogajanje. Nebo se sicer zjasni, toda nekaj čez 21, se podatki še poslabšajo. Očitno smo zamudili šov. Spet. Nato se na fotoaparatu pokaže šibka svetloba. Uuu. Nekaj bo. Hitro obvestim še malo širši krog ljudi. Dogajanje se razvije, še vedno zaznavam le s fotoaparatom. Nato pa malo močnejši del, rdeča svetloba vidna tudi s prostimi očmi. Najprej ta desni del (nekje 20×20 stopinj), malo kasneje še levo. Na trenutke se opazi tudi kakšen steber. Barva pa še kr vztraja. Šov začne pojenjati, počasi izgine tudi na fotoaparatu. Nato pa čakanje. Noč je še mlada, baterije še niso prazne, mogoče še bo kaj, energije in zagona je še nekaj. Vmes se pripeljejo oblaki, veter spet piha. Zebe. Ob 23.40 se le kot zelo bleda lisa še nekaj zazna na fotoaparatu. Ob 00.00 se odločim, da je to to za danes. Preveč zebe.
Vse slike Canon 80D, 17mm f2.8, ISO800, 6s.
